-
1 shock
I 1. [ʃok] noun1) (a severe emotional disturbance: The news gave us all a shock.) pretres2) ((often electric shock) the effect on the body of an electric current: He got a slight shock when he touched the live wire.) sunek3) (a sudden blow coming with great force: the shock of an earthquake.) sunek4) (a medical condition caused by a severe mental or physical shock: He was suffering from shock after the crash.) šok2. verb(to give a shock to; to upset or horrify: Everyone was shocked by his death; The amount of violence shown on television shocks me.) pretresti- shocker- shocking
- shockingly
- shock-absorber II [ʃok] noun(a bushy mass (of hair) on a person's head.) čop* * *I [šɔk]nountrk, trčenje, trzaj, (močan) sunek, udarec; (živčni) zlom; (pretres), šok; military spopad; (močno) razburjenje, izbruh; electrical elektrošok; zgražanje, šokiranje, pohujšanje, prepalost, osuplostto get the shock of one's life figuratively biti kot od strele zadet, zelo se ustrašitiit gave his father quite a shock — to je njegovega očeta zelo prizadelo (pretreslo, ogorčilo)II [šɔk]transitive verbpretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje; medicine pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok); intransitive verb trčiti (skupaj), zaleteti sea sight that would shock you — prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)she was shocked to find him so pale and thin — bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanegaI am shocked at you! — zgražati se moram nad vami!to shock a secret out of s.o. — s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnostto shock s.o. into telling the truth — s šokom koga privesti do tega, da pove resnicoIII [šɔk]1.nounčop ( of hair las);2.adjectivekuštrav, skuštranIV [šɔk]1.nounkopa snopov (navadno 12); zložena koruzna stebla;2.transitive verb & intransitive verbzložiti (snope) v kope
См. также в других словарях:
pogóst — a o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogósten — tna o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponávljati — am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
